01.v objemu soncapredvajaj | besedilo | shrani4:21
02.rada bipredvajaj | video | besedilo | shrani4:28
03.asia healin’ predvajaj | besedilo | shrani4:19
04.ledeni trip predvajaj | besedilo | shrani3:36
05.sonce idej predvajaj | video | besedilo | shrani4:12
06.naslada čustvapredvajaj | besedilo | shrani3:18
07.tukaj predvajaj | besedilo | shrani3:28
08.drugače bom šla stranpredvajaj | besedilo | shrani4:19
09.muzungu predvajaj | besedilo | shrani3:30
10.vse enkrat minepredvajaj | besedilo | shrani3:40
11.ples dveh telespredvajaj | besedilo | shrani4:13
vokal in besedilaNeža Čokl
glasba in produkcijaBojmir Martinec
mix in masteringAndraž Draščič, Bojmir Martinec
spletna stranBojmir Martinec

Nazaj na seznam

V objemu sonca


V meglo zavita sva ležala,
a poljub sonca naju je zbudil.
Pot iz mesta duhov sva iskala,
a ta čas je zdej minil.

Odpira se stran novih čustev,
ki ne piše jih več nemir.
S tabo spuščam se v življenja bistvo,
brez strahu in brez ovir!

V OBJEMU SONCA – MU SONCA,
V OBJEMU SONCA SE PODAJAVA NA POT.

Pod snegom ujeta sva kričala,
a dotik žarkov naju je umiril.
Rove obupa sva kopala,
a ta trip je zdej spustil.

Riše se obris nove sreče,
v njo verjeti zdej ni več problem.
Na obzorju najinem svita se goreče
novo bitje, nov ekstrem!

V OBJEMU SONCA – MU SONCA, (V objemu sonca...)
V OBJEMU SONCA SE PODAJAVA NA POT.

V OBJEMU SONCA – MU SONCA, (V objemu sonca...)
V OBJEMU SONCA SE PODAJAVA NA POT.

V objemu sonca... Jst in ti.... Na pot, na pot...

V OBJEMU SONCA – MU SONCA,
V OBJEMU SONCA SE PODAJAVA NA POT.

V OBJEMU SONCA – MU SONCA, (V objemu sonca...)
V OBJEMU SONCA SE PODAJAVA NA POT.

Hm hm hm.. Jst in ti na pot... Na pot...

Nazaj na seznam

Rada bi


Rada bi… Rada bi…

Raztrosila vse
svoje občutke, želje in samo sebe…
Razdrobila bi se
na majhne koščke, nitke, celice,…

…ki odlebdijo v nebo,
se pod soncem najdejo
in se tam spletejo
v celoto, smisel, v zrelo telo.

V POPOLNI TIŠINI NATO SVET OBSTOJI,
KO KRADEM MOMENT, KI GA V ČASU NI!
OSTANEM BREZ TELESA IN BREZ OČI.
LE ČUT SE ZLIJE S ČUTOM IN ME OSVOBODI

Rada bi… Rada bi…

Izgubila se
v neskončni lahkosti bivanja…
V objemu breztežnosti
brez misli, brez volje – kot, da me ni!

Lebdela bi v času,
kjer ni besed, ni skrbi…
Je le mehki šum vetra,
ki potaplja v vesolje gluhosti…

V POPOLNI TIŠINI NATO SVET OBSTOJI,
KO KRADEM MOMENT, KI GA V ČASU NI!
OSTANEM BREZ TELESA IN BREZ OČI.
LE ČUT SE ZLIJE S ČUTOM IN ME OSVOBODI

Rada bi… Rada bi…

Nazaj na seznam

Asia healin’


Umikam se. Bežim pred njo…
Bojim se je. A nato:
Pogled otroka…
Cvet lotosov se odpre.
Molk modrine
k sebi vzame me…

PREPUSTIM SE VETRU RIŽEVIH POLJ,
V NJEM SE POLJUBIM Z BOLEČINO…
LE ŠEPET ZELENIH BILK
ME OBJAME V TO MILINO.

ODLEBDIM V VETRU RIŽEVIH POLJ,
V NJEM SE POLJUBIM Z BOLEČINO…
OBRIS ZAČARANIH OBLIK
ME POMIRJA S SVOJO BELINO.

V tej popolnosti trenutka
tok misli popusti.
Zlijem se z usodo –
TI SI TI!

Nato šum vode -
leni Mekong se vali…
Let svetlobe
zlate, ki žari…

REFREN

V tej poponosti trenutka
svet se razjasni.
Premagam samo sebe –
TI SI TI!

Nazaj na seznam

Ledeni trip


Gledam zasanjane jelke
odete v belo obleko.
Lomim temne veje
potopljene v zlato mleko.
Kje si?!

Iščem te v bitki oblakov,
podobi iz pradavnine,
dirjam do rumenih krakov,
ni te v vojni nebeške divjine…

NI GA V NARAVI,
KER NI VEČ V TVOJI GLAVI -
METULJEV, POPOLNOSTI!
KEMIJE… NAREJENIH ILUZIJ…
METULJEV, POPOLNOSTI!
KEMIJE… NAREJENIH ILUZIJ…

Počasi sem zaledenela
z naravo vse naokrog.
Krik čustva zamrl je v meni,
zaspal je v tihi zimi…

Zamrznjeno v belem trenutku
hlad me zvije na tla.
dih ledenega vetra
s snežinkami šepeta…

REFREN

Narejenih iluzij (iluzij…)

REFREN

Ne ni… Narejenih iluzij, narejenih iluzij…

Nazaj na seznam

Sonce idej


Ptičje žvrgolenje
Oči pomirja spet zelenje...
Tih utrip se razživi,
Ko čara mi rumeni sij...

Cvet posul je moje jutro
Dih pomladi me odzemljil!
Sonce že me jemlje k sebi ,
oklep previdnosti tali...

GREVA ZDEJ BREZ MISLI, MEJ
GREVA ZDEJ K SONCU IDEJ...

Zadeto hrepenenje...
Spet dogaja mi bedenje!
Zaspana kri se prebudi
Glava spet srce rodi!
Popek želje se odpira
Potovanje se začne
Moč pomladi me požira
Kako se temu kdo upre?!

GREVA ZDEJ BREZ MISLI, MEJ
GREVA ZDEJ K SONCU IDEJ...

Nazaj na seznam

Naslada čustva


Spet me grize misel…
Priplazi se in izgine –
vedno znova, ko bedim.
Kje je meja, kje se izgubim?
V oblaku uživanja
pogoltnem tihi vzklik vesti!
Preveč me mami
divji zvok tvoje strasti!

KO PLAVAVA V NASLADI ČUSTVA,
Z VALOM KRIKOV IZ GLOBIN,
TELO POVE TELESU,
DA HOČE BITI Z NJIM!

Energija odteka v prazno…
Ustvarja le spomine,
ki se ne spomni jih spomin.
Kdaj dojamem, da me ni?!
V oblaku uživanja
pogoltnem tihi vzklik vesti!
Preveč me mami
divji zvok tvoje strasti!

KO PLAVAVA V NASLADI ČUSTVA,
Z VALOM KRIKOV IZ GLOBIN,
TELO POVE TELESU,
DA HOČE BITI Z NJIM!

V oblaku uživanja
pogoltnem tihi vzklik vesti!
Preveč me mami
divji zvok tvoje strasti!

KO PLAVAVA V NASLADI ČUSTVA,
Z VALOM KRIKOV IZ GLOBIN,
TELO POVE TELESU,
DA HOČE BITI Z NJIM!

Nazaj na seznam

Tukaj


Kje sva?
Tukaj sem.
In ti si z mano...
Vse kar vem, je da mi je lepo.
Nočem slišat kaj bo, nočem vztrajat, če ne bo.
Tukaj sva...
Gola gledam te v oči, telo mi nežno zadrhti...

UJELA BI TE V TA TRENUTEK,
KJER SI MOJ, KJER DOVOLIŠ.
TU JE VSE TAKO PREPROSTO,
VSE JE PRAV IN TI ŽARIŠ!

Kje sva?
Tukaj sem.
In tebe ni.
Vse kar vem, je da mi je hudo!
Nočem slišat kdaj bo, nočem upat, da ne bo.
Tukaj sva...
Gola gledam te v oči, telo mi nežno zadrhti.
Zaprem oči...

UJELA BI TE V TA TRENUTEK,
KJER SI MOJ, KJER DOVOLIŠ.
TU JE VSE TAKO PREPROSTO,
VSE JE PRAV IN TI ŽARIŠ!

Kje sva?

Nazaj na seznam

Drugače bom šla stran


Kopam se v soncu, ki ga sama izžarevam,
ti zavijaš se v oblak.
Stkan je iz lenobe, ki jo samopomiluješ –
zmes očitkov in napak...
Duši toplino tvojo, žarke, ki jih obužujem.
V tebi ubija vso pomlad.
Jemlje energijo, ki ustvarja pozitivo...
Tak ne moreš imeti rad!
Zarad vse sivine, ki prodira na rumeno,
zgublja moč tud moj valat.
Hočem ti pomagat, da ohranim svoje sonce,
a ti nočeš odpreti vrat.

KJE JE VES TVOJ TRUD, ELAN?
KJE SI TI, PREROJEN V NOV DAN!
NE GORIŠ! NE ŽIVIŠ!
SPET LEBDIŠ V TEMI SVOJIH SANJ...

Prikliči si že veter, da meglo to razpiha -
praviš mi, da jst ne znam!
Ustvari sam to sapo, da vse skupaj zadiha,
drugače bom šla stran!

KJE JE VES TVOJ TRUD, ELAN?
KJE SI TI, PREROJEN V NOV DAN!
NE GORIŠ! NE ŽIVIŠ!
SPET LEBDIŠ V TEMI SVOJIH SANJ...

Drugače bom šla stran... ho-ou, he-e o-u-u
In kje si ti? Uo-hou a-a-o-o.....

REFREN

REFREN


Nazaj na seznam

Muzungu


Daleč sem…
Sama tu v Afriki.
Pogrešam te…
Tvojo dlan. In hočem stran!

Ko črna zlije se v smehljaj,
vse v meni bruha in kriči.
To trpljenje, sram ljudi - me zbudi!

“POMAGAJ MI!”
RDEČA ZEMLJA ME ROTI.
“POMAGAJ MI!”

Zdaj človek sem…
Dam, dobim. In s tem živim.
Ni zaman. A ni dovolj, ni konca ran!
Ne morem spletat nitk moči!
Srce je v krču, tihi vir kopni.
Afriški navdih bledi,
ker tebe ni!

“POMAGAJ MI!”
ZDEJ JST KRIČIM, KER SE BOJIM.
“POMAGAJ MI!”

“POMAGAJ MI!”
ZDEJ JST KRIČIM, KER TE ŽELIM.
“POMAGAJ MI!”

Ho-ou, ho-ou u je-e,
pomagaj mi hu huuuu…

REFREN

Pomagaj mi.
Tu v Afriki.
Pomagaj, pomagaj, pomagaj mi…

Nazaj na seznam

Vse enkrat mine


V glavi spet rišem zgodbo…
Zgodbo tisočih trenutkov.
Malih, tihih. Nežnih kot si ti…

Želela bi preprostih stvari…
Sedeti ob tebi v pižami.
Raztresena in kar tako! Samo, da me ne boli…

HOČEM TVOJE MISLI,
NASMEH TIHE INTIME…
HOČEM TEBE,
PREDEN SPET VSE MINE…

HOČEM TVOJE SANJE,
DOTIK TVOJE BLIŽINE…
HOČEM TEBE,
PREDEN SPET VSE MINE… (Vse enkrat mine…)

u-u-u..hm..
vse mine, vse mine…

Pila bi presladko kavo,
bosa bi teptala travo…
Jutranja igra zapelje naju v greh!

In ko po vratu boža tvoj smeh,
ujamem ta vonj, ki DIŠI!
Gledala bi te v oči. Povej mi s prsti svojimi…

HOČEM TVOJE MISLI,
NASMEH TIHE INTIME…
HOČEM TEBE,
PREDEN SPET VSE MINE…

HOČEM TVOJE SANJE,
DOTIK TVOJE BLIŽINE…
HOČEM TEBE,
PREDEN SPET VSE MINE… (Vse enkrat mine…)

Nazaj na seznam

Ples dveh teles


Ko roka me ujame,
nasmeh ti vse prizna.
Poljub prodira vame –
želiva si oba…

Igra dotikov zlije se v ples dveh teles…

TELES, KI DIHATA, (dve telesi dihata…)
TELES, KI STA.
TELES, KI IŠČETA (dve telesi iščeta…)
ZASE IN ZA OBA.

V lahkotnosti hotenja
ozrem se na moment.
Umira v svojem bistvu,
a je vseeno kot rojen.

Rojen, da me odpira,
kot prah odnese me.
Rojen, da hedonira,
ko vzorec moj zatre.

Igra dotikov zlije se v ples dveh teles…

REFREN

Dve telesi plešeta…
Dve telesi dihata…
Dve telesi iščeta zase in za oba.

TELES, KI ČUTITA,
TELES, KI STA.
TELES, KI HOČETA
ZASE IN ZA OBA.

REFREN

To je ples… Ples dveh teles…